| Ustava in zakonodaja |
|
|
|
| Prispeval: Administrator | |
| Tuesday, 13. May 2008 | |
|
Svobodno zidarstvo je bratovščina svetovnih razsežnosti z več stoletno tradicijo. Naše ravnanje in notranje delovanje je v celoti regulirano s predloženim dokumentom in z zakonodajo Republike Slovenije, v kateri smo organizirani kot vsa ostala društva. Iz priloženega dokumenta je razvidno, kaj smo, naša notranja organiziranost in življenjska načela. Svojo Ustavo upoštevamo pri svojem vsakdanjem delu in življenju dosledno. Doslednost je le ena izmed mnogih splošno priznanih in zaželenih splošnih vrednot v vsaki družbi, ki ji sledimo in bi želeli, da ji sledijo tudi mnogi drugi. POPOLNA VELIKA LOŽA ANGLIJE USTAVASTARODAVNE IN PLEMENITE BRATOVŠČINE SVOBODNIH IN SPREJETIH ZIDARJEV ANGLIJE A.D. 2005
Poglavje I SVOBODNOZIDARSTVO IN NJIHOVA NAČELA Svobodnozidarstvo je Red, ki s pomočjo starodavnih šeg in posvetitve, temelji na Bratenju. Predstavlja zvezo svobodnih mož na dobrem glasu, ne glede na poreklo ali narodnost. Namen Svobodnegazidarstva je boljšanje Človeštva. Svobodnozidarsko delo stremi k nenehnemu napredku pogojev življenja, tako na področju razumskega in duhovnega, kakor tudi na področju materialnega blagostanja. Svobodnizidarji vidijo drug v drugem duhovnega Brata za pomoč in podporo ne glede na ogroženost svojega življenja. Prav tako so dolžni pomagati vsem ljudem, ki bi se znašli v nevarnosti. Svobodnizidarji ne priznajo nobene ovire in ne postavljajo nobenih meja pri nenehnem iskanju resnice in pravice. Svobodnizidarji spoštujejo mnenje drugih in njihovo svobodno izražanje. Svobodnizidarji si prizadevajo uskladiti nasprotja pri zbliževanju ljudi s pomočjo splošnih načel morale ob upoštevanju posameznikove osebnosti. Svobodnizidarji razumejo svoje delo kot dolžnost in pravico. Svobodnizidarji so dolžni spoštovati zakone in zakonito oblast države v kateri živijo in se svobodno zbirajo. Za svobodnezidarje se predpostavlja, da so omikani in redoljubni državljani, svoja življenja prilagajajo zapovedim lastne vesti. V urjenju Veščin, Svobodnizidarji bdijo nad upoštevanjem starodavnih pravil, smeri in običajev Reda. V skupnem iskanju istih vzorov se Svobodnizidarji med seboj prepoznavajo s pomočjo besed, znakov in s stiskom rok na starodavni način med obredi in posvetitvami znotraj Lož. Te besede, znaki in stiski rok, kakor tudi obredi in simboli tvorijo neprekršljivo skrivnost ter se jih ne sme uporabljati v sporočanju z osebami, ki za to niso poklicane. Vsak Svobodnizidar lahko po svoji vesti razkrije ali pa ne razkrije svoje članstvo v Redu, nikakor pa tega ne sme storiti za Sobrata. Svobodnizidarji se v skladu z zidarskimi šegami med seboj združujejo v neodvisne skupine, imenovane Lože. Lože vladajo same sebi v skladu z odločitvami, ki jih sprejme večina Svobodnozidarskih Mojstrov na zakonodajnih sestankih, vendar ne smejo odstopati niti od splošnih načel Svobodnegazidarstva niti od zakonov Svobodnozidarskega telesa, kateremu pripada. Posamezne Lože se med seboj združujejo v Veliko Ložo, ki je omejena na določeno državo in ima neodvisna pooblastila. Skrbi za starodavne šege ter edino in nedeljivo pravno ureditev treh simbolnih stopenj Svobodnegazidarstva: stopnjo Vajenca, stopnjo Pomočnika in stopnjo Mojstra. Velika Loža vlada sama sebi v skladu s starodavnimi načeli Svobodnozidarskega Reda ter lastne Ustave in zakonov. Velika Loža spoštuje samostojnost in neodvisnost ostalih Svobodnozidarskih oblasti ter se vzdržuje kakršnegakoli vmešavanja v njihove notranje zadeve. Velika Loža vzdržuje v odnosu do sorodnih teles normalno razmerje, potrebno za povezanost Reda. Velike Lože lahko med seboj svobodno sklepajo pogodbe o Bratskem povezovanju, nad sabo pa ne priznavajo nobene znotrajdržavne ali mednarodne Svobodnozidraske oblasti. Velika Loža samostojno načrtuje lastne uredbe in ima izključno nadzorstvo nad svojo upravo, zakonodajo in notranjo ureditvijo.
Takšne so lastnosti Svobodnozidarskega Reda, ki vzdržuje in spoštuje osebnost vsakega in vseh Svobodnozidarskih teles na teritoriju države, neodvisnost vsake in vseh Lož ter osebno svobodo vsakega in vseh Bratov - tako naj se Ljubezen, Skladnost in Složnost razširijo med vse Svobodnezidarje. NEODVISNOST NAJČASTIVREDNEJŠE POPOLNE VELIKE LOŽE ANGLIJE Neodvisnost Lož. Člen 1 Popolna Velika Loža Anglije je neodvisen in samostojen Svobodnozidarski organ, ki deluje na temelju Svobodnozidarskih obredov različnih stopenj in je tako večobredna Velika Loža. Zagotavlja edino in nedeljivo pravno ureditev treh simbolnih stopenj Svobodnegazidarstva: stopnjo Vajenca, stopnjo Pomočnika in stopnjo Mojstra. Moto Velike Lože so Zdravje, Bratstvo in Modrost. Neodvisnost Popolne Velike Lože Anglije sloni na vsestranskosti njenih članov. Neodvisnost se uveljavlja skozi splošno volilno pravico Mojstrov Svobodnihzidarjev, združenih v Lože. Člen 2 Popolna Velika Loža Anglije je sestavljena iz posameznih Lož. Vsaka Loža v njeni sestavi uživa neodvisnost v skladu z upoštevanjem Svobodnozidarskega izročila. Ravnati se mora po pravilih Ustave in Splošnih uredb Popolne Velike Lože Anglije. Poglavje III POPOLNA VELIKA LOŽA ANGLIJE Parlamentarni Zbor. Člen 3 Neodvisnost, ustavna in zakonodajna moč Popolne Velike Lože Anglije je zaupana Parlamentarnemu Zboru Popolne Velike Lože Anglije, ki deluje pod pogoji, navedenimi v 8. členu. Sestava Parlamentarnega Zbora. Člen 4 Parlamentarni Zbor je sestavljen iz Predstavnikov vseh Lož, ki sestavljajo Popolno Veliko Ložo Anglije, sestaja se na Zvezi Velike Lože. Vsaka Loža, ki šteje vsaj sedem članov, ki plačujejo obveznosti, je zastopana v Parlamentarnem Zboru Popolne Velike Lože Anglije s Predstavnikom, ki je po zaključeni Generalni Skupščini izvoljen iz svojih vrst s tajnim glasovanjem in potrjen s strani Najčastivrednejšega Mojstra in Častnikov. Kadar v predvolilnem obdobju na dan 30. junija število članov Lože preseže število 50 (pridruženi člani ne štejejo), je potrebno izvoliti dodatnega Predstavnika. Pod enakimi pogoji je potrebno izvoliti tretjega Predstavnika, kadar število članov Lože preseže število 100 in tako dalje za vsakih dodatnih 50 članov (pridruženi člani ne štejejo). Funkcija Predstavnika traja 1 leto in je lahko s strani Lože obnovljena. Namestniki Predstavnikov. Predstavniki provincialnih Lož. Člen 5 Loža lahko določi namestnika Predstavnika, pooblaščenega za glasovanje, le ob odsotnosti imenovanega Predstavnika. Vsak Predstavnik lahko zastopa le eno Ložo. Provincialne Lože lahko v skladu s 4. členom imenujejo enega ali več Predstavnikov iz regije, kjer se nahaja njihov tempelj, z namenom, da jih zastopa na sestankih Zveze Velike Lože ter na Generalni Skupščini. Za zagotovitev popolne zastopanosti Lože, lahko vsak Predstavnik razpolaga z glasovi drugega Predstavnika iste Lože v primeru odsotnosti le-tega, tudi če ne poseduje ustreznih dokumentov odsotnega Predstavnika. Primernost in nezdružljivost. Člen 6 Kandidat za volitve za imenovanega Predstavnika ali namestnika Predstavnika mora biti star vsaj 25 let, biti mora Mojster Svobodnizidar vsaj 3 leta ter aktivni član Lože. Funkcija Predstavnika ni združljiva s funkcijo Visokega Svetnika, s funkcijo Predstavnika kake druge Lože, ki pripada Veliki Loži ali pa s funkcijo aktivnega člana kakega drugega Svobodnozidarskega organa, razen v primeru pogodbe, ki bi to dopuščala. Preveritev sposobnosti. Člen 7 Sposobnost vsakega Predstavnika preveri Veliki Tajnik. V primeru zapletov mora preveritev prepustiti Popolni Veliki Loži Anglije, katere odločitev je dokončna. Sestanki Popolne Velike Lože Anglije. Funkcije in pooblastila. Člen 8 Popolna Velika Loža Anglije se sestane vsaj dvakrat na leto s šest mesečnim intervalom, v primeru nuje pa na pobudo Visokega Sveta ali pa na pobudo utemeljene prošnje ene desetine vseh Lož, ki pripadajo Popolni Veliki Loži Anglije. Zveza Velike Lože sestavi na svojih sejah lastna notranja pravila. Na predlog Visokega Sveta se odloča o priznanju drugih Svobodnozidarskih organov ter o ustanavljanju, suspenziji in obnovitvi Lož. Na predlog Visokega Sveta, oziroma na prošnjo treh Lož, se Ložo ali Brata lahko kaznuje s suspenzijo ali pa se izreče izključitev. Popolna Velika Loža Anglije uresničuje svojo neodvisnost, ustavno in zakonodajno moč na odprtem sestanku, ki se odvija junija. Tak sestanek se imenuje Generalna Skupščina Velike Lože. Visoki Svet skliče Generalno Skupščino, določi njeno trajanje ter predlaga dnevni red. Generalna Skupščina.
Volitve potekajo s tajnim glasovanjem, ki je za izbor Velikega Mojstra obvezen. Visoke Častnike, v kolikor je za vsako mesto le en kandidat, pa se lahko voli z dvigom rok, razen če s tem nasprotujejo vsaj trije Bratje. Za vsako izvolitev je potrebna absolutna večina glasov. Po vsaki Generalni Skupščini se mora najkasneje v šestih mesecih sestati Velika Loža, kjer se pregleda račune za predhodno proračunsko leto. Za začetek proračunskega leta se določi prvi dan naslednjega meseca zasedanja Generalne Skupščine, tako da sovpada s Svobodnozidarskim letom. Vodstvo. Člen 9 Vodstvo Popolne Velike Lože Anglije je sestavljeno iz Zbora Visokih Častnikov. Veliki Mojster Popolne Velike Lože Anglije predseduje vsem sestankom Velike Lože, razen Generalni Skupščini, ki izmed Predstavnikov izvoli predsedujočega častnika za čas trajanja skupščine. Visoki Častniki zasedejo njim določena mesta. Potek sestankov, glasovanje. Člen 10 Sestanki Velike Lože morajo potekati na stopnji Mojstra, razen v primeru, ko Velika Loža odloči drugače. Razprave se lahko udeležijo le Visoki Svetniki in Predstavniki Lož članic Popolne Velike Lože Anglije. Sestanki Popolne Velike Lože Anglije lahko potekajo le ob prisotnosti Predstavnikov najmanj tretjine Lož, članic Popolne Velike Lože Anglije. Glasovanje poteka javno, razen ko gre za volitve. Predlogi se izglasujejo z absolutno večino, razen spremembe Ustave ali Splošnih uredb, za kar je potrebna dvotretjinska večina. Poglavje IV VISOKI SVET Izvršilna oblast. Člen 11 Izvršilno oblast uveljavlja Visoki Svet Popolne Velike Lože Anglije, ponavadi na sestankih, ki potekajo v Londonu. Sestava Visokega Sveta. Člen 12 Visoki Svet šteje najmanj 25 in največ 95 članov. Vsako leto je potrebno zamenjati tretjino članov. Visoke Svetnike voli Generalna Skupščina vsake tri leta. V letu, ko članu poteče mandat, reelekcija ni možna. V kolikor Visoki Častnik ne izpolnjuje svojih nalog, lahko Generalna Skupščina določi njegovo zamenjavo za čas do konca mandata. Naloge Visokega Svetnika so nezdružljive z nalogami aktivnega člana kakega drugega simboličnega Svobodnozidarskega organa, z nalogami članov Bratske Porote ali z nalogami članov Komisije za finančni nadzor. Brat, ki postane Visoki Svetnik, ne more biti ponovno izvoljen kot Predstavnik svoje Lože za čas mandata Visokega Svetnika. Za Visokega Svetnika, ki se brez opravičljivega razloga ne udeleži treh četrtin sestankov Visokega Sveta, se sklepa, da se je odpovedal svojemu mandatu. Njegovo zamenjavo določi Generalna Skupščina. Naloge Visokega Sveta. Člen 13 Visokemu Svetu je v skladu z zakoni, pravili in izročili Svobodnegazidarstva zaupano upravljanje Popolne Velike Lože Anglije. Visoki Svet se sestaja na plenarnih sejah najmanj petkrat na leto. Visokemu Svetu je zaupano varovanje Ustave. Visoki Svet določi svoje lastne predpise. Visoki Svet razglasi zakone in odredbe Popolne Velike Lože Anglije v tistem mesecu, ko so bili sprejeti in skrbi za njihovo izvajanje. Visoki Svet predlaga osnutek letnega proračuna in ga posreduje Ložam dva meseca pred sklicem Generalne Skupščine. Visoki Svet predlaga Popolni Veliki Loži Anglije priznanje Svobodnozidarskih oblasti, katerim lahko pooblasti Velike Predstavnike. Visoki Svet predlaga Popolni Veliki Loži Anglije ponudbe za povezovanje, spojitev ali razveljavitev Ustanovnih pisem, suspenzijo ali ponovno oživitev Lož. Visoki Svet podeljuje Nazive in Ustanovna pisma. Visoki Svet potrdi notranja pravila Lož, ko ugotovi, da so le-ta v skladu z Ustavo in Splošnimi uredbami. Visoki Svet je edini pristojen, da v vsaki okoliščini predstavlja Popolno Veliko Ložo Anglije. Visoki Svet poroča na vsakem sestanku Velike Lože. Visoki Svet skrbi za pravilno izvajanje Svobodnozidarskih zakonov in lahko začne s postopki obtožbe. Visoki Svet sprejema in obravnava pritožbe proti Ložam, članicam Popolne Velike Lože Anglije ter proti Visokim Svetnikom, glede izpolnjevanja njihovih nalog. V prisotnosti Bratske Porote, Visoki Svet sprejema zadeve in pritožbe na razsodbe Komisije za sprave in sodbe. Visoki Svet ima pravico do pritožbe. Preko Velikega Govornika in v prisotnosti Bratske Porote, Visoki Svet opravlja naloge Državnega Tožilca. Zbor Visokih Častnikov. Člen 14 Zbor Visokih Častnikov Popolne Velike Lože Anglije sestavljajo:
Generalna Skupščina voli med aktivnimi Visokimi Svetniki naslednje častnike: Velikega Mojstra, dva Namestnika Velikega Mojstra, Velikega Govornika, Velikega Pisarja, Velikega Tajnika, Velikega Zakladnika, Velikega Pobiralca darov in Velikega Izvedenca. Veliki Mojster določi iz vrst Visokih Svetnikov Pomočnike Velikega Mojstra za vsako regijo, razen za tisto regijo, iz katere prihajata oba Namestnika Velikega Mojstra. Ostale Visoke Častnike izbere iz svojih vrst Visoki Svet. Kasneje lahko Visoki Svet iz svojih vrst določi namestnike za naslednje častnike: Namestnik Velikega Govornika, Namestnik Velikega Pisarja, Namestnik Velikega Tajnika, Namestnik Velikega Zakladnika, Namestnik Velikega Pobiralca darov, Namestnik Velikega Izvedenca. Veliki Mojster in Veliki Svet lahko določijo Predstavnike na področjih zunaj Angleške metropole. Sprejem. Člen 15 Veliki Mojster ali pa njegov namestnik vodi Svobodnozidarske obrede in sestanke Popolne Velike Lože Anglije. Visoki Častniki in Visoki Svetniki morajo biti sprejeti kot gostje Lož z obredom, ki ga veleva izročilo, njihovo mesto je na Vzhodu. Odgovornost. Člen 16 Visoki Svetniki so za izvrševanje svojih nalog odgovorni Generalni Skupščini.
Poglavje V FINANČNI NADZOR Člen 17 Finančni nadzor opravlja posebna sedemčlanska komisija, ki je izvoljena na Generalni Skupščini Popolne Velike Lože Anglije. Vsako leto poroča o svojem delu pristojnim službam Velike Lože. Komisija za finančni nadzor se sestane najmanj dvakrat letno na poziv svojega predsedujočega častnika ali pa na zahtevo štirih svojih članov. Poročilu prisostvuje tudi Veliki Zakladnik.
Poglavje VI SODNI SISTEM Člen 18 Sodna oblast je na prvi stopnji praviloma dodeljena Ložam, s pravico priziva pa tudi Veliki Loži. Člen 19 Na nivoju Lože je sodna oblast zaupana Komisiji za sprave in sodbe, na nivoju Velike Lože pa Bratski Poroti. Člen 20 Razsodbe Komisije za sprave in sodbe, kakor tudi odločitve Bratske Porote morajo biti utemeljene.
Poglavje VII SVOBODNOZIDARSKI OBIČAJI Člen 21 Med obredi mora biti vsaka Loža primerno krita, varovana z varuhom, znaki, simboli, posvečenimi besedami in gesli, kakor tudi z uporabo polletnih gesel Popolne Velike Lože Anglije. Obredi Lož morajo biti usklajeni z obredi, ki jih je privzela Popolna Velika Loža Anglije na sestankih Zveze Velike Lože. Člen 22 V Loži je strogo prepovedano začeti ali nagovarjati k političnim, oziroma verskim razpravam. Člen 23 Popolna Velika Loža Anglije je večobredna in v različnih Ložah dopušča različne Svobodnozidarske rituale, kot na primer Škotski ritual, Starodavni in sprejeti ritual, Starodavni in prvobitni ritual, Moderni ali Francoski ritual, Emulacijo, Schroederjev ritual, Adonirov ritual, itd... Lože, članice Popolne Velike Lože Anglije, lahko delajo v ritualu po svoji izbiri.
Poglavje VIII POPRAVKI IN SPREMEMBE Člen 24 Vsak predlog za spremembo te Ustave morajo v obravnavo Generalni Skupščini predložiti Visoki Svet ali pa vsaj deset Lož, članic Popolne Velike Lože Anglije. Na predlog Visokega Sveta se razprava o spremembi Ustave lahko začne, če je bila predložena Generalni Skupščini vsaj sedem mesecev pred začetkom njenega zasedanja. Visoki Svet mora izraziti svoje mnenje o spremembi ter predlog spremembe v pisni obliki skupaj s svojimi opažanji o primernosti spremembe poslati Ložam, članicam Popolne Velike Lože Anglije vsaj šest mesecev pred začetkom zasedanja Generalne Skupščine. Ko so formalnosti zaključene, mora Generalna Skupščina na svojem zasedanju sprejeti dokončno odločitev, Visoki Svet pa mora sklep razglasiti v obliki zakona Popolne Velike Lože Anglije. Kakršnakoli odločitev Popolne Velike Lože Anglije, ki bi ne bila v skladu z Ustavo, je nična pred zakonom in se je ne sme razglasiti. Nobenega predloga spremembe Ustave, ki je bila zavrnjen na zasedanju Generalne Skupščine, se ne sme ponovno predložiti, dokler ne preteče doba dveh let. |
|
| Zadnja sprememba ( Monday, 09. June 2008 ) |



